Kdo, zakaj, čemu?

dan, ki se mi je zarezal v misel in spomin dokler bom živ.

Sledil mi bo vse življenje, začelo se je pred 12 leti in traja, ter traja, nikoli miru ne najdem, kaj se je zgodilo se sprašuješ? Marsikaj se dogaja najbolj boleči so spomini na nekoga ,ki je bil in je za vekomaj tu nekje čeprav je umorjen.

Ja Milko težek dan je minil, minila je tista 14:00 ura in tisto jutro, ko so mi izročili tvojo žaro. Težko je dojeti in bo še težje dojeti kako se človek počuti v nečem kar ni on.

Danes sem bil že 22 krat v Velikih Laščah, da bi videl in bil z hčerko Piamario, žal kot vsa ta leta mati otroka Adela še vedno ne cedi, ne pripelje in ne da nikakor hčerke.

Dobra moja lastnost je, da sem razumen, potrbežljiv, nenasilen, dokler za nasprotno stran tega ne bi mogli povedati, uf  v kakšnih rokah živi moja hči, kako trpi, zakaj je mučena ???

In kaj doživim na današnji dana, v Velikih Laščah sem skoraj že doma, poznam že skoraj vse ko ob uri ( bi lahko po meni naštelali ure) hehehe, vstopim v lokal na kavo, že ne vem katera je, me dajejo leta hahahahah, zagledam dva znana in simpatična obraza. Pa sem presenečen, ne ni hči pa tudi ne bivša, še manj pa bivša tašča in tast, pač pa delavke CSD Vič-Rudnik, končno so se odločili, da bodo z menoj delile moje prihode iz Izole v Velike Lašče, no ja one imajo samo 84 km jaz pa 290 km, pa še od dela sem odsoten.

Presenečenje je uspelo, samo Adela Ogrinc nas je ponovno vse zaskočila, je že navsezgodaj odsopihala od doma in dala pot petam, tako da smo zaman čakali na stik.

Med potjo nazaj na Bloško polico pa med Karlovico in Brlogom ( tam živijo bivši tast in tašča) naletim na vozilo Astra srebrne barve, registerskih oznak LJ******, za volanom pa Adela Ogrinc, seveda sama hči ni v avtu, očitno ni potrebno po treh letih, da bi hči bila z očetom pač pa z osebki, ki so nihčeti…………………………

Na začetku vsega, ni se nič spremenilo, le dan je bil malo bolj sluzast od včerajšnjega, cesta v Velike Lašče še bolj drsna, jaz pa nekam nezdrsen.

Sprašujem sem, tako ko se odpravim ali bom ali ne videl hčerke, moj notranji radar pravi NE, samo kako že pravi rek upanje vedno zadnje umre, očitno bom moral umreti, da bo tudi upanje umrlo, ma ne bom tako črnogled, saj sem vedno optimist. Po ne vem več kolikokrat sem že bil, ma sem bil. Očitno se mi je kava na tistem področju izredno prileže ali pa ne, ma kdo ve mene v duši boli, da cilj ni bil dosežen, nisem videl hčereke, nisem jo objel.

MILKO  MLAKAR, univ. dipl.iur.

Odšel baje od doma po pripivedi vesele vdove Danijele Mitrovič- HOT, trdila je da je videla, ni videla, kako je šel oblečen, da ona ja ve kako bo in kdaj bo prišel, Zdenko Fortunat je trdil da zaključuje nekaj za “NJIH” in da bo sigurno prišel in ga bo pripeljal 14.02.1995.

Danes vem da je bilo vse namensko ob pomoči odrejenih ljudi da se zabrišejo sledi, Milko je bil najden 27.06.1995 pod kupom kamenja med Hrpeljami in Tubljami pri Kozini smer proti Reki, še noben od državnih organov ni podal utemeljenga odgovora kako se je zakopal pod kamenjem in usterlil od zadaj skozi glavo. Ah ja pa da ne pozabim po sterlu si je še nadel črno vrečo!!!!????